10. avgusta smo na tradicionalni kraški prireditvi Praznik terana in pršuta v Dutovljah občinstvu pokazali rezultate naših sobotnih popoldanskih druženj – skupno korakanje štirih orkestrov brkinsko-kraških občin. Pihalni orkester Komen, sežanska Kraška pihalna godba, hrpeljsko Društvo Brkinska godba 2000 in Pihalni orkester Divača pod vodstvom Mihe Dergana smo se skupaj z mažoretkami iz Povirja v povorki sprehodili od železniške postaje pa vse do osrednjega prizorišča prireditve.

Praznik terana in pršuta

Veliko naših godbenikov se poleti udeležuje glasbenih taborov. V zelo velikem številu se družijo na Musici Creativi, ki poteka v zadnjih avgustovskih dneh v Izoli, ali na MusiKrasu. Poletni glasbeni tabori mladim nudijo priložnost, da pilijo svoje glasbeno znanje, pridobivajo nove izkušnje z igranjem v različnih zasedbah, obenem pa se družijo in sklepajo nova poznanstva. Zaključni koncert Musice Creative je potekal v Kosovelovem domu Sežana, na Škrateljnovi domačiji v Divači pa so se ob

Pihalni orkester ZARJA Šoštanj ima registriranih več kot 130 članov, seveda je aktivnih nekaj manj, cca 98. Godba je bila ustanovljena na pobudo delavcev in takratnih lastnikov Tovarne usnja Šoštanj leta 1925. Vse do leta 1991 je delovala pod imenom DELAVSKA GODBA TOVARNE USNJA ZARJA ŠOŠTANJ. Zaradi stečaja tovarne se je spremenilo ime orkestra v Pihalni orkester Zarja Šoštanj.

Orkester je leta 2025 torej slavil 100 let delovanja. Maja so pripravili slavnostni koncert s podelitvijo priznanj JSKD in ZSG posameznikom. Priznanja JSKD sta podelila Svetovalec direktorja za splošne in kadrovske zadeve Borut Smrekar in vodja Območne izpostave JSKD Velenje Nina Mavec Krenkar. Predsednik ZSG Boris Selko pa je podelil priznanja Zveze slovenskih godb. Vsem članom, ki so v orkestru že več kot 50 let pa je podpredsednik orkestra Franci Krevzel podelil praktična darila orkestra. Čestitke orkestru so izrekli tudi župan občine Šoštanj Boris Goličnik, ravnatelj Glasbene šole Fran Korun Koželjski Boris

55 – toliko aktivnih godbenikov je danes srce Pihalnega orkestra Marezige. Prav ta številka je temelj vseh dosežkov v letu 2025, ki je bilo eno najbolj živahnih v zadnjem desetletju.

V 12 mesecih smo izvedli kar 27 dogodkov. Od pustnega dogajanja, ki je trajalo štiri dni, do velikih koncertov. Sledili so trije koncerti v marcu, velikonočna procesija in kresovanje, ki je potekalo od Taverne v Kopru do kresa na Markovcu, vmes pa smo se pridružili pohodu z baklami, kar je ustvarilo čudovito atmosfero. Nato je sledilo šest nastopov v maju in juniju, med njimi Praznik Refoška ter nastop ob 90-letnici Rižanskega vodovoda Koper v Avditoriju Portorož – dogodek, ki je obeležil zgodovinski dan, saj je bil Rižanski vodovod svečano odprt 26. maja 1935.

Praznik refoška 2025

90-letnica Rižanskega vodovoda Koper

Poleti smo se družili na barki in nastopili v Ankaranu, avgusta pa popestrili Fontanafest v Marezigah. Jesen je bila v znamenju glasbenega sodelovanja – v Krkavčah smo nastopili na dogodku “Vonj

Dirigent, pedagog in vizionar slovenskega godbeništva

Slovensko godbeništvo je skozi svojo zgodovino oblikovalo številne vrhunske glasbenike, dirigentske osebnosti in neutrudne kulturne ustvarjalce, a med njimi je le nekaj takih, ki so s svojo širino, strokovnostjo ter neomajno predanostjo pustili tako globok in prepoznaven pečat, da so zaznamovali celotno dejavnost. Eden takih velikanov je bil Jože Hriberšek, dirigent, hornist, pedagog in dolgoletni umetniški vodja različnih slovenskih pihalnih sestavov. Njegova življenjska pot, prežeta s strastjo do glasbe in zavezanostjo k razvoju godbeništva, je bila zgled generacijam in navdih domačemu ter mednarodnemu prostoru.

Zgodnja leta in prve glasbene poti

Jože Hriberšek se je rodil v Ljutomeru, kjer je že kot deček odkril svojo ljubezen do glasbe. Prvi stik s pihalnim orkestrom in s svojim izbranim inštrumentom – rogom – je odločilno usmeril njegovo življenjsko pot. V tamkajšnji godbi se je oblikovala njegova glasbena identiteta, ki jo je ka

Josip Grgasović – Grga je mnogim od nas podaril svojo knjigo Moja življenjska zgodba. Večini pa je podaril svojo zgodbo, ne napisano, temveč doživeto. In to z zagonom in žarom, vztrajnostjo in energijo, ki ga je gnala skozi različna obdobja življenja in glasbenega ustvarjanja. Dobri ljudje in dobra glasba so ga vedno spremljali, z dobro voljo in talentom pa si je oboje znal ustvariti tudi sam. S svojim delom in dobrim, veselim značajem, je vplival pozitivno tako na posameznike kot na ožjo in širšo družbo. Njegov vpliv smo najbolj čutili godbeniki Pihalnega orkestra Ljubljana Vič in Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica.

Grga je bil glasbeni mojster, ki nas je učil več kot samo glasbo. Učil nas je spoštovanja, vztrajnosti in ljubezni do tega, kar delamo, in do soljudi. Bil je učitelj stare šole, ki je verjel v nas in nas vodil z avtoriteto in modrostjo. Ni bilo pomembno, koliko smo stari; zanj smo bili vsi enaki, vsi enako pomembni. V vse nas je verjel in vedno iskal, poudarjal in našel n

Smo že zakorakali v jesen in s tem tudi v nove programe, ki bogatijo glasbeno in pedagoško dogajanje v Sloveniji. Za nami sta že dva termina dirigentske šole, ki sta potekala v Šoštanju in Novem mestu, pred nami pa sta še srečanji v Vogrsko in Ormožu. Petnajst mladih dirigentov je v preteklih mesecih pililo in še naprej pili partiture, prijeme in pedagoške veščine pod umetniškim vodstvom priznanega dirigenta in predavatelja Mira Sajeta.

»Vsaka vaja je zame kot novo odkrivanje sveta. Naučila sem se poslušati drugače – ne samo glasbo, ampak tudi ljudi okoli sebe,« pove ena izmed udeleženk, učiteljica glasbe, ki želi svoje znanje prenašati naprej na otroke in godbenike. Drug udeleženec, ki prihaja iz vrst ljubiteljskih godb, dodaja: »Največ mi pomeni to, da lahko združujem svoje glasbeno znanje s pedagoškimi prijemi. Tukaj se učim, kako ne le dirigirati, temveč tudi navdihovati ljudi, s katerimi delam.«

Dirigentska šola, ki poteka pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih godb (ZSG), ter jo om

Sekciji rogov

Sekcija oboe

Sekciji pozavn

Sekciji nizkih trobil

Sekcija trobent

Sekciji tolkal

Sekciji saksofonov

Sekciji klarinetov

Sekciji flavt

10. avgusta smo na tradicionalni kraški prireditvi Praznik terana in pršuta v Dutovljah občinstvu pokazali rezultate naših sobotnih popoldanskih druženj – skupno korakanje štirih orkestrov brkinsko-kraških občin. Pihalni orkester Komen, sežanska Kraška pihalna godba, hrpeljsko Društvo Brkinska godba 2000 in Pihalni orkester Divača pod vodstvom Mihe Dergana smo se skupaj z mažoretkami iz Povirja v povorki sprehodili od železniške postaje pa vse do osrednjega prizorišča prireditve.

Praznik terana in pršuta

Veliko naših godbenikov se poleti udeležuje glasbenih taborov. V zelo velikem številu se družijo na Musici Creativi, ki poteka v zadnjih avgustovskih dneh v Izoli, ali na MusiKrasu. Poletni glasbeni tabori mladim nudijo priložnost, da pilijo svoje glasbeno znanje, pridobivajo nove izkušnje z igranjem v različnih zasedbah, obenem pa se družijo in sklepajo nova poznanstva. Zaključni koncert Musice Creative je potekal v Kosovelovem domu Sežana, na Škrateljnovi domačiji v Divači pa so se ob

55 – toliko aktivnih godbenikov je danes srce Pihalnega orkestra Marezige. Prav ta številka je temelj vseh dosežkov v letu 2025, ki je bilo eno najbolj živahnih v zadnjem desetletju.

V 12 mesecih smo izvedli kar 27 dogodkov. Od pustnega dogajanja, ki je trajalo štiri dni, do velikih koncertov. Sledili so trije koncerti v marcu, velikonočna procesija in kresovanje, ki je potekalo od Taverne v Kopru do kresa na Markovcu, vmes pa smo se pridružili pohodu z baklami, kar je ustvarilo čudovito atmosfero. Nato je sledilo šest nastopov v maju in juniju, med njimi Praznik Refoška ter nastop ob 90-letnici Rižanskega vodovoda Koper v Avditoriju Portorož – dogodek, ki je obeležil zgodovinski dan, saj je bil Rižanski vodovod svečano odprt 26. maja 1935.

Praznik refoška 2025

90-letnica Rižanskega vodovoda Koper

Poleti smo se družili na barki in nastopili v Ankaranu, avgusta pa popestrili Fontanafest v Marezigah. Jesen je bila v znamenju glasbenega sodelovanja – v Krkavčah smo nastopili na dogodku “Vonj

15. marca smo na občnem zboru Pihalnega orkestra Divača izvolili novo vodstvo, naša nova predsednica je postala Urša Skerbiš Štok. Želimo ji uspešno delo, obenem pa se zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku Davidu Vatovcu za predano štiriletno vodenje. Dirigent Mitja Tavčar nam je predstavil dva nova projekta, v katerih sodelujejo orkestri štirih kraško-brkinskih občin. Namen prvega projekta, Delavnice korakanja godbenikov, je sodelovanje orkestrov v povorki na Prazniku terana in pršuta. Za drugi projekt pa se bo oblikoval Združeni orkester Krasa in Brkinov, ki bo koncertiral v sklopu treh glasbenih abonmajev.

Od 7. do 9. februarja smo si na intenzivnih vajah v Podčetrtku, kamor se vedno radi vračamo, ob druženju in sproščanju v Termah Olimia znova napolnili baterije za novo koncertno sezono. Marca smo sodelovali na prireditvi Športnik Krasa in Brkinov, na kateri so podeljevali priznanja najboljšim športnicam, športnikom in športnim klubom štirih kraško-brkinskih občin.

Marca smo izvedli

Na najdaljši dan v letošnjem letu so člani Pihalnega orkestra Vrhpolje prenovljeni vipavski trg preplavili z melodijami filmske glasbe in slovenske popevke. Solistka Liza Skrt je s svojim nežnim glasom pokazala, da se med člani orkestra skrivajo še marsikateri (ne)odkriti talenti.

Pihalni orkester Vrhpolje, pod taktirko dirigenta Matjaža Medena, je topel poletni večer otvoril z znanimi melodijami iz filmskega sveta. Za začetek so nas člani orkestra popeljali v vesolje. S skladbo Star Wars Saga so navdušili tako mlajše kot starejše generacije, ki so si lahko znano ameriško znanstvenofantastično franšizo z odlično filmsko glasbo mojstra Johna Williamsa v kinematografih ogledali že leta 1977. Druga skladba večera – Forrest Gump Suite – nas je spomnila na simpatičnega Forresta Gumpa iz istoimenskega filma. Prvi del letošnjega poletnega koncerta se je zaključil s koncertno skladbo Rossana Galanteja z naslovom Victory, ob kateri so glasbeniki pokazali svojo virtuoznost.

Drugi del večera je po

"Velika godba iz malega kraja" - besede, ki so bile v Šmarju pri Jelšah slišane že mnogo let nazaj, prvič leta 1885. Veselje in ponos prebivalcev, saj so bili le redki, ki bi se lahko že takrat pohvalili z godbo v svojem kraju. Tradicija godbeništa, ki se tako plete že vrsto let, se prenaša z generacije na generacijo. A bistvo godbeništva ostaja enako. Razveseljevanje ljudi, popestritev dogodkov, druženje in ohranjanje pristne ljubiteljske glasbe.

Zapisi, spomini in bogato fotografsko gradivo v knjigi, ki smo jo šmarski godbeniki izdali ob 30. obletnici svojega delovanja, bodo ohranili spomine na davno preteklost in predano delo članov godbe ter na številna prijetna srečanja in dosežene uspehe. Ob tej priložnosti je v avli KD Šmarje pri Jelšah na ogled tudi razstava z naslovom GODBA SKOZI ČAS.

Julija Stiplovšek,

predsednica društva

KD Pihalni orkester Marezige je v prvem polletju 2025 z energijo in zagnanostjo nadaljeval svojo glasbeno pot. Po uspešnem zaključku prejšnjega leta, ki je bil zaznamovan z Božično-novoletnim koncertom v prenovljeni telovadnici Osnovne šole Ivana Babiča Jagra Marezige, so se godbeniki osredotočili na pripravo prihajajočih dogodkov.

V marcu je orkester izvedel tradicionalni koncert ob materinskem dnevu, tokrat v dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru, kjer so obiskovalcem predstavili pester repertoar skladb, ki so navdušile vse generacije. Za posebno doživetje pa je poskrbel gost – pevec Marijan Novak, ki je zapel nekaj pesmi skupaj z orkestrom, kar je dodalo še posebej čarobno vzdušje in še dodatno obogatilo koncert.

Konec meseca marca pa so gostovali na Spomladanskem koncertu Divaškega orkestra v Kosovelovem domu Sežana, kjer so izkazali svojo tehnično dovršenost in visoko raven interpretacije.

Pomlad je orkester popestril z nastopi ob kresovanju na Markovcu in na Velikonočni procesiji

Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci iz celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj z godbo spletejo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico.

polna dvorana plesalcev in godbe

dirigent Matej Rihter

Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples ne vedoč kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi, nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko so godbeniki