Datum objave: 15.01.2018

Prejemniki plaket in odličij listin Bojana Adamiča

Zveza slovenskih godb s svojimi 106 člani predstavlja reprezentativno združenje godb in pihalnih orkestrov. Svojim najzaslužnejšim godbenicam in godbenikom, skladateljem in tudi dirigentom podeljuje stanovska priznanja. Med njimi so plaketa Bojana Adamiča, ki jo podeljuje dirigentom slovenskih godb in skladateljem za življenjsko delo na področju godbeništva, odličje Bojana Adamiča, ki ga podeljuje članom slovenskih godb, dirigentom in drugim domačim ter tujim osebam za izjemne zasluge na področju slovenskega godbeništva, in listina Bojana Adamiča, ki jo podeljuje dirigentom slovenskih godb in skladateljem na področju godbeništva za izjemne umetniške dosežke na ustvarjalnem področju.

Vsi dosedanji prejemniki navedenih priznanj so objavljeni v zborniku Godbeni zvoki (2012). Uredništvo Slovenskega godbenika pa se je odločilo, da bo nadaljevalo z objavo teh prejemnikov v svojem časopisu.

 

PLAKETA BOJANA ADAMIČA

Tomaž Habe

Koncert generacij s Policijskim orkestrom, solisti in dirigenti slovenskih godb in pihalnih orkestrov, ki je bil 7. septembra 2017 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, so sestavljaje samo skladbe skladatelja in profesorja Tomaža Habeta. Zasnova koncerta pa je vendarle predstavljala na svečan način tudi celotno slovensko godbeništvo.

V naših godbah, pihalnih orkestrih in profesionalnih zasedbah igrajo številne generacije Habetovih učencev, dijakov in študentov glasbe. Najboljšim slovenskim godbam in orkestrom dirigirajo mladi dirigenti, ki jih je tako ali drugače zaznamovalo Habetovo pedagoško delo. Skladbe Tomaža Habeta, zlasti tiste zahtevnejše, sodijo v repertoar obveznih tekmovalnih skladb. Njegove tehtne ocene in besede kot predsednika ali člana naših tekmovalnih žirij so prava napotnica glasbenikom in dirigentom za nadaljnje delo in bistveno prispevajo k njihovi  kakovostni rasti. S svojo navzočnostjo v Zvezi slovenskih godb pa dviguje ugled tekmovanj in celotne krovne organizacije na področju godbeništva.

Obširno delo skladatelja Tomaža Habeta delimo na zborovski in inštrumentalni opus. Ustvarjal je za mešane, ženske, moške, mladinske in otroške pevske zbore, za katere je od leta 1972 nanizal več kot 300 skladb. Na željo zborov je avtor napisal tudi številne priredbe tujih in slovenskih zimzelenih melodij. Skladbe za otroške in mladinske pevske zbore so izšle v desetih zbirkah, štirih priročnikih za učitelje. Kot ustvarjalec se je posvečal tudi skladbam za mladino z didaktičnim namenom, solistični in komorni glasbi, simfonični glasbi, glasbi za tamburaške, mandolinske in harmonikarske orkestre, scenski in filmski glasbi.

Tomaž Habe
Tomaž Habe (foto: MM)

Poleg navedenega bogatega opusa je od leta 1975 do danes napisal preko 60 avtorskih del za godbe in pihalne orkestre; njegov ustvarjalni navdih zadnjega obdobja pa nas utrjuje v prepričanju, da njegovo skladateljsko delo še zdaleč ni končano. Večina skladb je nastala iz skladateljevega zavedanja, da slovenski pihalni orkestri ne izvajajo slovenskih del, ker je izbira premajhna. Njegovo delo in razmišljanje je ves čas usmerjeno v kakovost kompozicije, kaj bo njeno sporočilo in koliko se bo orkester iz skladbe lahko naučil in postal boljši. Je zagovornik slovenske besede in slovenskega ljudskega izročila, zato je večina njegovih avtorskih del prepletena z ljudsko tematiko, šegami in navadami. Njegove skladbe vključujejo domala vse slovenske pokrajine in zajemajo veliko glasbeno opisanih navad ljudi, ki v njih živijo.

Tomaž Habe se je v delo Zveze slovenskih godb vključil, takoj ko so se slovenske godbe združile in organizirale v sedanjo reprezentativno zvezo slovenskega godbeništva. Od leta 1997 je član in večkrat tudi predsednik tekmovalnih žirij slovenskih godb na vseh težavnostnih stopnjah in član strokovno-umetniškega sveta Zveze slovenskih godb, aktivno pa sodeluje tudi z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kjer je predsednik glasbenega odbora in strokovni spremljevalec za zborovsko dejavnost.

Iz teh razlogov je predsedstvo Zveze slovenskih godb sklenilo, da za življenjsko delo na področju godbeništva podeli Tomažu Habetu plaketo Bojana Adamiča.

Plaketo je slavljencu na Koncertu generacij podelil Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb.

 

ODLIČJE BOJANA ADAMIČA

Tone Urbas

V Godbi na pihala Cerknica je začel igrati klarinet 1. maja 1958. Sedanjemu Kulturnemu društvu Godba Cerknica ostaja zvest do danes. Več mandatnih  obdobij je bil njegov predsednik, do leta 2015 pa je bil vedno tudi član njenega upravnega odbora. Vodil in organiziral je izgradnjo novih prostorov godbe nad garažo gasilskega doma v Cerknici na Gerbičevi ulici, ki je bila končana konec leta 1978. V letu 1974 je zbral in zapisal prvo kroniko cerkniške godbe, sodeloval pa je pri izdelavi brošure godbe ob njeni 70, 80 in 90-letnici, kaseti in vseh šestih zgoščenkah. Enega večjih uspehov, ki je mejnik in začetek strme rasti, je godba dosegla v času njegovega predsedovanja z osvojitvijo zlate plakete s pohvalo na tekmovanju prve težavnostne stopnje Zveze slovenskih godb leta 2005 v Desklah.

Leta 2007 je bil med organizatorji godbene šole. Pravilnost te odločitve se je potrdila z vključitvijo 20 mladih godbenic in godbenikov iz te šole v orkester godbe, ki je na 32. tekmovanju slovenskih godb na najzahtevnejši težavnosti, to je na koncertni stopnji, v Laškem leta 2012 osvojila zlato plaketo.

Od leta 1974 je bil organizator sedanjih tradicionalnih novoletnih koncertov in poletnih večerov ob dnevu državnosti.

Tone Urbas
Tone Urbas (foto: Žnidarič)

V Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije se je aktivno vključil leta 1992. Od leta 1970, ko je Zvezo slovenskih godb ustanovilo 32 slovenskih godb, se je njihovo število trikratno povečalo. Kljub tako izraženi večinski volji godb po združevanju pa je celotno delo od ustanovitvenih postopkov, registracije zveze do celotnega preostalega strokovnega in administrativnega poslovanja ležalo pretežno na funkcionarjih iz Cerknice pod vodstvom Toneta Urbasa in na njihovih sposobnostih, da brez lastnih prostorov in opreme opravljajo za zvezo številna dela, ki so dobila svoje trajno mesto v zapisih zbornika Godbeni zvoki. Tega je ZSG izdala leta 2012 ob 40-letnici organiziranega godbeništva na Slovenskem in 15-letnici ustanovitve ZSG.

Dve mandatni obdobji je bil podpredsednik Zveze slovenskih godb. Od leta 2010 pa je predsednik te reprezentativne zveze slovenskega godbeništva.

Odličje Bojana Adamiča je Tonetu Urbasu podelila hčerka Bojana Adamiča, gospa Alenka Adamič, na 40. Božično-novoletnem koncertu Godbe Cerknica 24. decembra 2014 v športni dvorani v Cerknici.


ODLIČJE BOJANA ADAMIČA

Viktor Kresnik

Viktor Kresnik se je v Papirniški pihalni orkester Vevče vključil že leta 1955, torej pred več kot 60 leti. Poleg igranja krilnice je opravljal tudi funkcijo predsednika strokovnega odbora, predvodnika, namestnika dirigenta in inšpektorja orkestra, veliko pa je prispeval tudi k pridobivanju finančnih sredstev.

Kasneje, v letih 1996 do 2012, je bil dirigent Pihalnega orkestra Bežigrad. Je član Godbe ljubljanskih veteranov od njene ustanovitve 2005, njen umetniški vodja, dirigent, pa od januarja 2013 dalje.

Viktor Kresnik pa je tudi viden funkcionar Zveze slovenskih godb. Že od leta 1980 je bil član takratnega odbora Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ki je delovalo pod okriljem Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, od leta 1984 dalje pa je bil član predsedstva tega združenja. Kasneje, po ustanovitvi Zveze slovenskih godb kot samostojne zveze društev, po letu 1997, je bil član komisije za figurativno dejavnost. V zadnjih mandatih opravlja pomembno funkcijo v nadzornem odboru ZSG.

Viktor Kresnik
Viktor Kresnik

Iz teh razlogov se je predsedstvo Zveze slovenskih godb odločilo, da mu za 62-letno aktivno delo v slovenskih godbah in za opravljanje pomembnih funkcij v organiziranih oblikah slovenskega godbeništva podeli odličje Bojana Adamiča.

To visoko priznanje je Viktorju Kresniku na slavnostnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov 12. novembra 2017 v Slovenski filharmoniji izročil Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb.

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171