Avtor: Nejc Sukljan    |    Datum objave: 22.02.2011

Pozavnisti, ki so lahko za zgled

V prednovoletnem času smo vsako leto vajeni poplave različnih kulturnih prireditev, a koncert kvarteta pozavn Quibrass, ki smo ga lahko slišali konec lanskega decembra v dvorani koprske glasbene šole, je bil za Obalo gotovo nekaj edinstvenega. Ob slovenskem morju imamo namreč le redko priložnost prisluhniti tako uigranemu ansamblu pozavnistov, kot je omenjeni kvartet, ki ga sestavljajo Louise Anna Pollock, Alan Vavti, Uroš Podhostnik – Crespo in Andraž Cencič, vsi študenti priznanega slovenskega pozavnista in profesorja Branimirja Slokarja v Freiburgu.

Quibras
Quibras (Foto: Andraž Cencič, Facebook.com)

Mladi pozavnisti so na program uvrstili predvsem dela za kvartet pozavn sodobnih skladateljev, prisluhnili pa smo lahko tudi priredbam skladb nekaterih starejših avtorjev. Med slednjimi je še posebno izstopala priredba petih Mendelssohnovih Pesmi brez besed, ki so v izvirniku pisane za klavir. Pravzaprav gre za zvrst, ki si jo je zamislil Mendelssohn sam. Vsaka izmed Pesmi je precej natančno strukturirana in poglobljena klavirska miniatura in če vemo, da je imel skladatelj pri skladanju pred očmi (oz. ušesi) idiomatske lastnosti klavirja, potem si ni težko predstavljati, da je izvedba take skladbe za kvartet pozavn interpretacijsko in tehnično lahko zelo zahtevna. Na trenutke sicer nekoliko neučakani Quibrassovci so bili relativno zahtevni nalogi nedvomno kos.

Kljub temu da je bil programski list precej skop in na njem ni bilo zapisov k posameznim skladbam, so to pomanjkljivost (tam, kjer je bilo za razumevanje dela to nujno potrebno) s krajšim uvodom pred izvedbo odpravili kar glasbeniki sami. Za skladbo Rogation, ki jo je napisal skladatelj Jean-François Michel, so  povedali, da je oblikovno razdeljena na tri dele in da je v njej skladatelj želel prikazati tradicionalni verski obred, ki ga v času žetve prakticirajo v enem izmed francoskih kantonov v Švici. V prvem izmed treh delov naj bi bila predstavljena molitev, drugi naj bi risal delo na polju, v tretjem delu pa naj bi skladatelj želel prikazati versko procesijo. Ravno kontrast med duhovnim (1. in 3. del) in profanim (2. del) je mladim glasbenikom ponudil priložnost, da so občinstvu pokazali svoj odlični smisel za interpretacijo.

Izmed članov kvarteta se je še posebno izkazal basovski pozavnist Uroš Podhostnik – Crespo, ki je iz sicer odlično uigranega kvarteta izstopal ravno zato, ker ni izstopal. V tako mladi zasedbi imamo namreč redko priložnost slišati basovskega pozavnista, ki bi ostalim članom ansambla vseskozi nudil tako trdno podlago, a se obenem zavedal, da mora kot spremljevalni glas ves čas ostajati nekje v ozadju. Ves svoj talent pa je imel Podhostnik priložnost pokazati v skladbi Biti ali ne biti francoskega skladatelja Henrija Tomasija, ki se je odločil, da bo znameniti Hamletov monolog, v katerem se riše bivanjski problem, s katerim se prej ali slej sooči vsak človek, uglasbil v obliki dialoga med basovsko (Hamlet) in tremi tenorskimi pozavnami (Hamletova vest). Quibrassovci so se (kljub manjšim tehničnim spodrsljajem) v dialogu odlično dopolnjevali, stopnjevali kontrast in nas končno pripeljali do jasne odločitve: biti!

Mladi pozavnisti so ob izvedbi tehnično in interpretativno relativno zahtevnega programa nedvomno pokazali smisel za dinamične kontraste, jasno in občutljivo fraziranje ter zmožnost usklajenega, suverenega in tehnično dovršenega nastopa. S svojim načinom igranja in študija programa so nedvomno lahko za zgled tako mlajšim generacijam pozavnistov kot tudi vrstnikom z ljubljanske Akademije za glasbo.

 

Nejc Sukljan

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171