Avtor: Ana Potočnik    |    Datum objave: 18.05.2016

Pihalni orkester železarjev Ravne

Verjetno je že marsikdo slišal za Pihalni orkester železarjev Ravne, da prihajamo s Koroške, kjer so doma vztrajni in glasbeni kulturi predani ljudje, in da smo v preteklosti dosegli že kar nekaj vidnih uspehov na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih.

 

Nekoč in danes

Vse se je začelo z ustanovitvijo gasilskega društva in zamislijo o ustanovitvi lastne »guštanjske godbe«. Trobentač Alojz Kostwein je bil eden tistih, ki so se razdajali za glasbeno umetnost. Začel je zbirati godbenike. Prvič so se s štirimi koračnicami predstavili 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja. Odziv ljudi jim je bil naklonjen, število godbenikov pa je iz leta v leto raslo – godba je leta 1910 štela že okoli 30 mož. Nastopali so na raznih lovskih, gasilskih in drugih prireditvah, udeleževali so se pogrebov, ko je preminil kateri izmed gasilcev, in zabavali ljudi na »ohcetih«.

Razvoj godbe je prekinila prva svetovna vojna, saj je bila godba leta 1916 razpuščena, ponovno je pričela delovati aprila 1923 pod vodstvom glasbeno izobraženega »pavra« Maksa Štuka (po domače Rogačnika). Leta 1925 prevzame mesto »kapelnika« zopet Alojz Kostwein, ki je godbo vodil do smrti (1945). Med letoma 1923 in 1933 se je godba imenovala Jeklarniška godba »Svoboda«, med letoma 1933 in 1948 pa Godba jeklarniških uslužbencev Guštanj – Ravne.

Leto 1945 je za ravensko godbo pomemben mejnik, saj 12. novembra postane dirigent Jožko Herman, ki v uk prevzame 16 godbenikov. Jožko Herman v 34 letih svojega delovanja »članstvo godbe ‘popeteri’, zvok godbe pa pozlati«. Godba se leta 1960 preimenuje v Pihalni orkester ravenskih železarjev, od leta 1997 pa nosi sedanje ime Pihalni orkester železarjev Ravne. Vrhunec »Hermanove« dobe prav gotovo predstavlja leto 1978, ko se orkester udeleži 8. Svetovnega tekmovanja pihalnih orkestrov v nizozemskem mestu Kerkrade in osvoji v prvi težavnostni kategoriji zlato medaljo. Naslednje leto Jožko Herman preda dirigentsko palico profesorju Alojzu Lipovniku, ki orkester vodi do leta 1992.

Lojze je z glasbo rasel in pozneje odkrival njene skrivnosti na Ravnah in na Akademiji za glasbo. Zagnan in uspešen glasbenik, odličen pozavnist in profesor je v 70. letih nasledil izjemnega predhodnika in orkester strokovno še bolj okrepil in ga z raznimi turnejami predstavil Evropi in svetu. Na različnih tekmovanjih je dosegal nove in nove uspehe. Med njimi je bil gotovo največji dosežek dvojno zlato na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem (1989). Leta 1992 je dirigenta premagala bolezen, zato se je odločil za odstop. Poslovil se je ob jubilejni 90-letnici obstoja, na kateri so razvili prapor. Po Lipovnikovem odhodu je za kratek čas njegovo mesto prevzel Ivan Gradišek (1992-1993), ki je z orkestrom gostoval v Maniagu v Italiji.

Leto 1993 predstavlja za orkester začetek novega obdobja, saj dirigentsko palico prevzame Srečko Kovačič. Že leta 1994, ko sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so godbeniki odšli na državno tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine. Uspeh so pozneje ponovili tudi v Srečkovem Mariboru v koncertni kategoriji. Oboje je služilo kot priprava za velik cilj; svetovno tekmovanje v mestu Kerkrade (1997). Vse vaje in odrekanja so bili bogato poplačani, saj so na tekmovanju osvojili zlato s pohvalo. V letu 2001 se je orkester spet udeležil tekmovanja v mestu Kerkrade, tokrat v najvišji, koncertni kategoriji in dosegel še en izjemen uspeh. Čez 4 leta je orkester ponovno tekmoval v najvišji kategoriji in tako postal prvi slovenski orkester, ki je dvakrat tekmoval na tej stopnji. V letu 2010 se je orkester udeležil dveh mednarodnih tekmovanj v Trogirju na Hrvaškem in v Velenju ter osvojil absolutno prvo mesto oziroma srebrno priznanje. Obdobje Srečka Kovačiča zaznamujejo tradicionalni božično-novoletni koncerti, ki so med Ravenčani vedno obilno obiskani in odlično sprejeti.

Od septembra 2015 pa orkester vodi odlični glasbenik; klarinetist in dirigent Gregor Kovačič. Gregorjevi začetki igranja so seveda v ˝pleh muziki˝, v Pihalnem orkestru Svoboda Tezno Maribor, kamor ga je pred tridesetimi leti vpeljal njihov oče. Ko je leta 1993 prišel za dirigenta na Ravne, je na drugo vajo pripeljal s seboj tudi sina in od takrat je Gregor član Pihalnega orkestra železarjev Ravne.

Naš orkester se je znova začel pripravljati na tekmovanja. Spet je potreben čas, da orkester pride v tekmovalno formo. Prvo v tem ciklusu je bilo tekmovanje Flicorno d`Oro v Riva del Gardi v Italiji. Projekt smo uspešno izpeljali in nabrali dragocene izkušnje. Dober prvi korak, motivacija za nadaljnje delo. Orkester se je tudi precej pomladil, tako da imamo kar nekaj novega zagona za naprej.


Koncert z gostujočim dirigentom Martijnom Pepelsom

Vsako leto imamo v mesecu juniju, ob zaključku sezone, letni koncert v grajskem parku. Da je koncert atraktivnejši, povabimo goste. Tokrat se je zgodilo nekaj, česar člani pihalnega orkestra nismo vajeni. Medse smo namreč povabili nizozemskega dirigenta Martijna Pepelsa. Za nas godbenike je bila to priložnost, ob kateri smo spoznali, da lahko kot orkester zazvenimo drugače. Vsak dirigent ima svoj stil vodenja vaj in dirigiranja, zato je treba biti spreten pri opazovanju dirigentovih kretenj, jih začutiti in prenesti v glasbo. G. Martijn je vnesel neko drugo energijo in nas spomnil na določene glasbene malenkosti. Gostujoči dirigent je oddirigiral prvi del koncerta. Za nas je bila to zanimiva izkušnja. Vsekakor si podobnih sodelovanj želimo tudi v prihodnje.

Na koncertu je iz saksofona izvabila čudovite melodije naša domačinka, solistka na saksofonu, Betka Bizjak Kotnik, profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Za sproščen zaključek koncerta, da smo v mislih odpotovali na morje, je z dalmatinskimi napevi poskrbel pevec Alen Nižetić. K sproščenemu vzdušju je pripomogel tudi ambient grajskega parka ter vroče poletne temperature. Koncert je bil zelo lepo sprejet.

 

Koncert komornih zasedb pihalnega orkestra

V jesenskem času smo pripravili prvi koncert komornih zasedb pihalnega orkestra; zaigrale so sekcija flavt, klarinetov, saksofonov in trobilna sekcija s tolkali. Vsaka posamezna skupina je zaigrala tri ali štiri skladbe. Ob 330. obletnici rojstva enega največjih skladateljev v zgodovini, J.S. Bacha, je vsaka skupina v program uvrstila eno njegovo skladbo in tako smo počastili okrogel jubilej. Koncert je bil nekaj novega tako za instrumentaliste kot tudi poslušalce.


Kaj nas še čaka v letu 2016

Pripravljamo se na koncert na Tartinijevem trgu v Piranu in letni koncert, na katerem bomo premierno odigrali skladbo Bellus Gallus, avtor, skladatelj Jose Ignacio Blesa Lulla pa bo del koncerta tudi oddirigiral.

V jesenskem času sledi koncert komornih zasedb pihalnega orkestra in zopet božično novoletni koncert, na katerem bomo odigrali noviteto slovenskega skladatelja Jaka Puciharja. V prihodnjem letu nas čaka 115-letnica pihalnega orkestra železarjev Ravne, katere se že veselimo. Vsaka prireditev prinaša presenečenja za nas, člane orkestra, in za vse zveste poslušalce, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite in z nami uživate!

 

In za konec

Dirigent Gregor Kovačič pravi: »Najpomembnejše je sproščeno poustvarjanje glasbe na visokem umetniškem nivoju. Želim si, da glasbeniki z veseljem in sproščeni pridejo na vaje z željo, da se vsi skupaj kaj naučimo in tako napredujemo. Že tradicija orkestra govori o visokih ciljih, tako da je že zgodovina postavila prihodnost orkestra! Orkestri so gonilna umetniška sila v večini slovenskih krajev, saj predstavljajo mesto in dajejo kulturne smernice – glasbeno izobražujejo. Želim si, da bi glasbena razgledanost poslušalcev s pomočjo koncertnih programov našega orkestra rastla.«

 

Božično-novoletni koncert

Že kar nekaj let izvajamo tradicionalni-božično novoletni koncert na božični dan, 25. decembra. To je prazničen večer, ko si poslušalci vzamejo čas za posebno glasbeno doživetje, člani pihalnega orkestra z dirigentom na čelu pa se potrudimo, da jim ga pričaramo. Letošnja gosta koncerta sta bila pevka Darja Švajger in violinist Janez Podlesek, nastopilo pa je tudi kar nekaj solistov iz orkestra.

Z uvodno skladbo angleškega baročnega skladatelja Hanryja Purcella Come Ye sons of Art so se predstavili domači solisti, ki z velikim uspehom po svetu širijo dober glas o odličnih koroških trobilcih; Miha Petek in Lenart Zih na pikolo trobentah, izkušena trobentača Igor Konečnik in Andrej Gorenjak, pozavnist Žan Plohl in baritonist Uroš Lečnik.

Premierno sta bila izvedena Vivaldijeva Zima in Piazzollin Invierno Porteno v novi, pihalni izvedbi skupaj s solistom violinistom Janezom Podleskom, koncertnim mojstrom slovenske filharmonije in profesorjem na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Določenim zvokovnim značilnostim godal, kot so sultasto, flažulet, ponticello, martelato … se je na pihalih nemogoče približati, smo si pa kljub vsemu drznili odtrgati košček te neponovljive godalne različice in uživati.

Odlična pevka Darja Švajger, ki je pred dvajsetimi leti v Dublinu na Pesmi Evrovizije s pesmijo Prisluhni mi dosegla enega največjih uspehov slovenske zabavne glasbe pod taktirko Jožeta Privška, je ob spremljavi orkestra zapela svojo uspešnico, nato pa še sentimentalen Piazzollin Los Pajaros Perdidos in energičen song iz musicla Cabaret.

Ana Potočnik

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171