Avtor: Tone Urbas    |    Datum objave: 06.10.2017

Odziv Zveze slovenskih godb na osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025

I. PREDSTAVITEV ZVEZE SLOVENSKIH GODB (ZSG)

Godbeništvo na Slovenskem ima dolgo, večstoletno tradicijo, mnogi menijo, da celo najdaljšo v Evropi. Bolj množično so godbe začeli ustanavljati v drugi polovici 19. stoletja; danes jih v Sloveniji in zamejstvu deluje okrog 150, od tega jih je kar 106 včlanjenih v Zvezo slovenskih godb (ZSG). Ta je bila kot samostojna zveza društev formalno ustanovljena leta 1997, pod okriljem različnih drugih organizacij pa je delovala že od leta 1972. Zaradi velikega števila včlanjenih zasedb je ZSG nedvomno krovna in reprezentativna organizacija slovenskega godbeništva, ki med drugim na različne načine skrbi tudi za strokovni in organizacijski razvoj slovenskih godb in pihalnih orkestrov (v nadaljevanju: godb). Ob tem velja poudariti, da v slovenskih godbah igrajo v prvi vrsti glasbeni ljubitelji. Gre torej za ljubiteljska kulturna društva, ki so v marsikaterem kraju edini nosilec kulturnega življenja, pri čemer godbe niso nikakršna izjema. Kljub »ljubiteljstvu« pa se slovensko godbeništvo lahko v zadnjih desetletjih pohvali s številnimi dobro razvitimi dejavnostmi. Organiziranost je dosegla standarde, primerljive z vsako evropsko državo, slovenske godbe igrajo zahtevnejše skladbe, na tekmovanjih in festivalih doma in v tujini dosegajo izjemne umetniške dosežke, vse bolj pogosto posegajo po izvirnih skladbah za godbe.

Zveza slovenskih godb je s 1. 5. 2006 po odločbi št. 026-19/2005/9 Ministrstva za kulturo vpisana v register društev, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture.


II. STALIŠČA IN PRIPOMBE

Predsedstvo ZSG je obravnavalo osnutek NPK 2018-2025 in v načelu podprlo sprejem takega programa. Pri tem pa vendarle opozarja na posamezna področja, ki jih je potrebno natančneje opredeliti. Zato vam podajamo svoja stališča in pripombe.

II.1

ZSG je reprezentativna stanovska zveza slovenskih godb in pihalnih orkestrov. V okviru programov, ciljev in nalog, določenih v svojih aktih, organizira državno tekmovanje slovenskih godb, tekmovanje mladih godbenic in godbenikov, tekmovanje in festival v korakanju, tekmovanja v zabavnem programu in tradicionalne poletne godbene tabore; pod njenim okriljem že vrsto let poteka dirigentska šola, v kateri se izobražujejo dirigenti slovenskih godb. ZSG med drugim izdaja v svojih Edicijah skladbe slovenskih skladateljev, strokovno literaturo ter spletni časopis Slovenski godbenik in njegovo tiskano verzijo, organizira znanstvena in strokovna srečanja; pod svojim okriljem združuje tudi veteranske godbe, ki pomenijo pomembno obliko ustvarjanja medgeneracijskega sožitja tudi v povezavi z gibanjem za 3. življenjsko obdobje, ter nudi strokovno in organizacijsko podporo vsem slovenskim godbam.

ZSG je aktivna tudi na mednarodnem področju. Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je članica mednarodnega glasbenega združenja CISM, prek katerega je včlanjena tudi v UNESCO in v svetovno glasbeno organizacijo WASBE. Dejavnost ZSG je torej precej razvejena in temelji na stalnih in uveljavljenih projektih, za katere je slovenskimi godbami veliko zanimanja.

Žal pa ni stalno urejeno financiranje ZSG. Edini stalni prihodek so relativno nizke članarine včlanjenih godb; višjih namreč članice, izmed katerih se mnoge tudi same soočajo s težkimi materialnimi pogoji, ne morejo prispevati. Tako je delovanje ZSG odvisno od vsakokratne uspešnosti na razpisih predvsem JSKD. Takšen način financiranja ZSG izredno otežuje delovanje. Višina na razpisih pridobljenih sredstev namreč precej niha, je nepredvidljiva in se nanjo ne da zanašati. Poleg tega tudi ni mogoče predvideti, kakšna vsota razpisnih sredstev bo dodeljena posameznemu projektu. Zaradi tega dejavnost ZSG marsikdaj trpi in ne more biti izpeljana na tako visokem nivoju, kot bi si želeli.

II.2

Iz teh razlogov ZSG v celoti podpira opredelitev reprezentativnih stanovskih društev, s tem pa tudi njihovih zvez, kot to opredeljuje NPK v poglavju uveljavitve statusa kulture v javnem interesu (1.1.5).

Za učinkovito uresničevanje pogojev dela stanovskih organizacij pa je potrebno zagotoviti vsaj minimalna sredstva za njihovo delo, ki zaradi tako opredeljene vloge v NPK ne sme biti odvisna samo od uspešnosti prijavljenih programov, projektov in razpisov iz javnih sredstev.

To velja tudi za podeljevanje stanovskih nagrad. V dosedanjem delu je ZSG s svojimi akti in njihovim udejanjanju v celoti uredila nagrajevanje svojih članov (godbene značke, medalje, plakete, listine Bojana Adamiča, medalje za zasluge ZSG, častni znak ZSG itd.). Zaradi pomanjkanja sredstev pa morajo predlagatelji, se pravi godbe članice ZSG, vse stroške v zvezi s tem kriti same, kar je unikum v Sloveniji.

II.3

V zvezi s kulturo v javnem interesu ZSG še vedno podpira temeljna pričakovanja NPK-ja, ki veljajo tudi za ljubiteljsko kulturo (kakovost, raznolikost in dostopnost). Pri tem pa znova izraža svoje prepričanje, da je vendarle najbolje v predvidenem Zakonu o ljubiteljski kulturi zaostriti pogoje za pridobitev statusa kulturnega društva. Velja uporabiti kriterije, ki sedaj veljajo za pridobitev statusa društva, ki deluje na področju kulture v javnem interesu. V slovenskem prostoru je vse preveč registriranih kulturnih društev, ki so to samo po imenu, ukvarjajo pa se z drugimi dejavnostmi, ki s kulturo – tudi ljubiteljsko – nimajo vsaj minimalne povezave. S tem bo v NPK uresničevanje ciljev kakovosti in dostopnosti doseči lažje in na učinkovitejši način.

II.4

V poglavju 1. Uveljavitev statusa kulture v javnem interesu je med ukrepi pod točko 1.1.5 predvideno tudi sistematično povezovanje kulture z drugimi družbenimi podsistemi (izobraževanje, gospodarstvo, okolje in prostor idr.). Pri tem ZSG poudarja, da si že od leta 1999 prizadeva izboljšati povezavo z javnim glasbenim šolstvom. Kljub številnim organiziranim in izvedenim načrtom z Zvezo slovenskih glasbenih šol v dogovoru z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pa je povezovanje s slovenskim godbeništvom v nekaterih sredinah nezadovoljivo, v celoti pa še vedno preslabo. Po mnenju ZSG tako povezovanje ne sme biti odvisno samo od dobre volje in odnosov med posameznimi deležniki izobraževanja, ki je pogoj za obstoj in rast slovenskih godb, temveč mora postati del dogovorjene in usklajene politike javnega glasbenega šolstva, ljubiteljskih društev na področju godbeništva in ZSG kot krovne reprezentativne stanovske zveze. V dokaz svojih trditev navajamo izhodišča, ki jih je ZSG pripravila v letu 2014, prizadevanja ZSG za njihovo uresničitev pa so bila povsem neuspešna.

»Na podlagi razmer v slovenskem godbeništvu sta Predsedstvo in Komisija za izobraževanje in vzgojo ZSG na sejah 12. marca 2014 sprejela v zvezi s tem naslednja


STALIŠČA

  1. Glasbeno šolstvo v Sloveniji in njegova dejavnost bistveno vplivata na obstoj, kakovostno raven in rast slovenskega godbeništva.
  1. Godbe so dolžne skrbeti za popularizacijo godbeništva in za večje zanimanje mladih za različne oblike organiziranega javnega izobraževanja.
  1. ZSG predlaga, da  bi v bodoče glasbeno šolstvo dalo več poudarka poučevanju inštrumentov, ki so pomembni in ustrezni za godbe ter tako skrbelo za ohranjanje slovenske tradicije ter tudi socialne aktivnosti slovenskega prebivalstva.
  1. Pomembna naloga in odgovornost glasbenih šol, njihovih ravnateljev/-ic in učiteljev/-ic je tudi skrb za izobraževanje mladih godbenic in godbenikov za godbe in pihalne orkestre (v nadaljevanju: godbe) na območju njihovega delovanja.
  1. Zveza slovenskih godb predlaga glasbenemu šolstvu v Sloveniji, da v svojih predpisih doda besedilo, po katerem šolski pihalni orkester lahko vodi samo učitelj, ki ima dokončano akademsko glasbeno izobrazbo in dodatna znanja dirigiranja pihalnim orkestrom, ki jih priznava oz. verificira pristojno ministrstvo.
  1. Preučiti je potrebno možnost za sistemsko vključevanje učencev glasbenih šol v društveno godbo pod pogojem, da ima taka godba ustrezno strokovno izobraženo vodstvo za vodenje godb ter da jim tako vključevanje prinaša tudi oceno iz orkestralnega predmeta.
  1. Glasbene šole in godbe se morajo tesneje povezati, in sicer na podlagi strokovnih dogovorov med vodstvi godb in glasbenimi šolami o načinu in pogojih vključevanja učencev iz šolskega orkestra v lokalno godbo.
  1. Ravnateljem/-icam, ki so dolžni uresničevati cilje in naloge glasbenih šol, naj se omogočijo večje pristojnosti za nagrajevanje tistih učiteljev/-ic, ki v okviru učnega procesa uresničujejo prizadevanje za boljše sodelovanje med glasbenimi šolami in godbami, v skladu s 3. alinejo 2. člena Zakona o glasbenih šolah.
  1. V spremembi delovno pravne zakonodaje naj se preučijo možnosti fleksibilnejšega zaposlovanja, ki bodo sledile dolgoročnim potrebam godbe, drugih ljubiteljskih skupin in kraja (simfonični in godalni orkestri, pevski zbori, folklore …).
  1.  Če lokalne skupnosti in godbe ugotovijo večji interes za vpis godbenih inštrumentov, kot jim predpisi in akti glasbenih šol in pristojnega ministrstva to dovoljujejo in širitev oddelkov ni možna, naj se preuči možnost z nadstandardnimi programi, ki jih dodatno financira lokalna skupnost.
  1.  Boljše delo zagotavlja tudi tesnejša povezava vodstev godb z ravnatelji/-icami in učitelji/-icami glasbenih šol, tesno sodelovanje vodstva godb s svetom glasbene šole in lokalne skupnosti. 

  2.  V skladu s predpisanimi obveznostmi glasbenih šol naj se preučijo vse druge možnosti, ki bi pripomogle tudi k učinkovitejši povezavi med glasbenimi šolami in godbami.«

II.5

V poglavju 3. Kultura v javnem interesu, točka 3.6 Ljubiteljska kultura je izpostavljeno vstopno kulturno polje, ki je sicer za javni interes tudi pomembno. Povsem pa so zanemarjene in zato tudi izpuščene ostale vrednote, na katerih temelji ljubiteljska kultura in ki so zanjo še posebej značilne (socialnost, delo v skupnosti in prizadevanja za skupni uspeh,  strpnost, medgeneracijsko povezovanje). Njihov pomen je v današnji družbi, ob razpadu vrednot, enako pomemben, kot v času, ko je bila kultura edini gradnik identitete naroda, pa tudi v času slovenskega osamosvajanja. Kultura po mnenju ZSG zato ostaja pomemben podsistem sedanje družbe.

II.6

V poglavju 1. Uveljaviti status kulture v javnem interesu pod naslovom Javna služba na področju kulture (točka 1.1.1 Javni sektor) so našteti izvajalci javne službe tudi na področju glasbene umetnosti. V zvezi s tem ZSG opozarja, da organiziranje koncertnih dejavnosti (vsakoletna tekmovanja slovenskih godb na štirih težavnostnih stopnjah, tekmovanja mladinskih godb, zaključni koncerti orkestrov Musice creative) zahteva kulturno infrastrukturo s primerno tehnično zmogljivostjo. Najem takih prostorov, ki jih imajo v upravljanju sedaj javni zavodi, presega finančne zmožnosti ZSG. Zato je potrebno vse dejavnosti ljubiteljskih kulturnih zasedb, ki za izvedbo potrebujejo tako kulturno infrastrukturo, vključiti v mrežne sisteme že obstoječega kulturnega udejstvovanja glasbenikov. To velja tudi za vse godbene sestave najvišjih kakovostnih ravni.

Pri zagotavljanju javne službe pa bi za ljubiteljsko kulturo v javnem interesu predstavljal velik finančni pomen v državnem omogočanju brezplačnih upravljanj godbenih domov ter sočasno tudi oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

II.7

V poglavju II. Vzpostaviti z javnim interesom za kulturo skladen sistem financiranja kulture in zagotoviti za kulturo ustrezen delež javnih sredstev je v točki 2.4 posebna pozornost posvečena razvoju strokovne kritike in njenemu publiciranju.

Pri tem ZSG opozarja tudi na drugo dejstvo, in sicer, da je kultura v medijih preveč marginalizirana. V večjem poudarjanju kulture, pa mora v medijih najti ustrezno mesto ljubiteljska kultura, v katero sodi tudi godbeništvo.


Godbe v Sloveniji (in tujini) izvajajo različne zvrsti glasbe. Najkakovostnejša dejavnost (izvajanje resnih skladb) sodi na področje koncertne dejavnosti, druge dejavnosti pa na druga glasbena področja (zabavna glasba, narodno-zabavna glasba, koračnice in druga ceremonialna dejavnost). Zato je utemeljeno pričakovanje ZSG, da mediji vse te različne dejavnosti in zvrsti poznajo, jih uvrščajo v svoje rubrike ter o najpomembnejšem dogajanju obveščajo tako slovensko kot tujo javnost.

II.8

V celotnem NPK 2018-2025 primanjkuje kazalcev natančnejše opredelitve finančnih tokov in spodbud za zagotavljanje finančne rasti na področju celotne kulture ter sočasno tudi davčnih tokov, ki bi omogočali večji pomen ljubiteljske kulture, ki deluje v javnem pomenu.

Tone Urbas, predsednik ZSG

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171