Avtor: Dr. Franc Križnar    |    Datum objave: 02.12.2017

Koncert generacij Tomaža Habeta

V okviru Leta Tomaža Habeta 2017 še koncert s Policijskim orkestrom.

Glede na letošnjo 70-letnico vsestranskega glasbenika Tomaža Habeta (roj. 1947) je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti oziroma njihova Zveza slovenskih godb razglasila letošnje leto kar za Leto Tomaža Habeta. Kako tudi ne, saj smo vse od začetka tega leta pa do zdaj deležni številnih in tehtnih glasbeno vsebinskih oblik, posvečenih njegovemu delovanju; tako na ustvarjalnem (kompozicije in učbeniki) kot na poustvarjalnem (dirigentskem) glasbenem področju. Habe sam pa ima prav na področju glasbe za pihalne orkestre po pokojnih B. Adamiču in V. Štruclu največ del za to zasedbo. Zato tudi odločitev, da se tokratni Koncert generacij predstavi z našim najelitnejšim Policijskim orkestrom (velika ali Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, 7. Septembra 2017) več kot umestna. Seveda je bila rdeča nit tudi tega koncerta umetniško vodstvo samega slavljenca, T. Habeta, njegov opus za godbe na pihala (s šestimi solisti ali/in brez) in pa dirigiranje kar 11 dirigentov, s samim T. Habetom skupaj. Kot naslov tega koncerta pove, je šlo za ‘generacijski’ pristop številnih izvajalcev, ki jim je marsikatero noto položil v dušo in srce prav Habe sam; še največ v različnih vrstah glasbenega izobraževanja na današnjem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (preje Srednja glasbena in baletna šola). Po uvodnih nagovorih aktualnega direktorja JSKD mag. Marka Repnika in predsednika ZSG Toneta Urbasa so prav slednji podelili T. Habetu plaketo Bojana Adamiča, ki »se podeljuje dirigentom slovenskih godb in skladateljem za življenjsko delo na področju godbeništva.« T. Habe si jo zaradi števila in kvalitete skladb za zasedbo pihalnega orkestra alias godbe na pihala zagotovo zasluži. Polet tega pa je ves ta čas več kot aktiven še v drugih dejavnostih tako slada kot zveze.

In potem je sledil koncert z izključno Habetovimi naslovi partitur in partov: 5 (Ouverture, Aria, Sarabanda, Polonaise in Gigue) od 7 stavkov Sinfonie Carnioli/‘Soudaške’, katere posamične stavke so dirigirali poleg T. Habeta še Aljoša Deferri, Gregor Kovačič in Tomaž Kmetič, Quasi habanero je s solistom na altovskem saksofonu Andrejem Omejcem dirigiral Gašper Salobir, 1. stavek (Radostno) od petih iz Pomladnih razpoloženj z dirigentom Andrejem Zupanom in Metliko z Mirom Sajetom. Po odmoru je sledil še zabavnejši del tega večera, začenši z Odo Ireni (na besedilo D. Velkaverha) s pevskimi solistkami Katrinas (Katarina Habe, Petra Grkman in Sanja Mlinar Marin) in Matjažem Mrakom ter dirigentom Boštjanom Dimnikom, Poemo za klavir in pihalni orkester s solistko Ano Rus in dirigentom Mitjo Dragoličem, Novim letom, pridi k nam/Koledo ponovno z vokalnim tercetom Katrinas, Matejem Volkom in dirigentom Markom Hribernikom, Popotnikom z dirigentom Jožetom Kotarjem, in Sonato za mladost za sopranski helikon in pihalni orkester s solistom, najmlajšim Vidorjem Krivokapičem in dirigentom T. Habetom. Šele potem je sledil finale, saj je slavljenec T. Habe sam kot dirigent in avtor še dveh svojih del zaključil tale večer: Včasih lepo je, včasih težko je … (avtorja Katarina in T. Habe), spet s tercetom Katrinas in nazadnje še orkestralna Modro-rumeno. Večinoma je šlo za (spremljevalno ali kar glavno) vlogo našega Policijskega orkestra, ki pa so mu še kakšno, tokrat Habetovo noto pomagali navdihniti številni solisti in solistke ter seveda dirigenti. Lahko bi v tej seriji množice izvajalcev poleg orkestra izpostavil še dirigenta (klarinetista) A. Zupana in najmlajšega solista tega večera na (sopranskem) helikonu V. Krivokapiča, še najstnika. S tem pa, da bi pohvalil vse nastopajoče, nikakor nočem razvrednotiti Habetovega res titanskega dela samo na tem področju: če ne bi bila piramida slovenskega godbeništva, zgrajena tako, kot je: od množice ali kar več kot stotnije le-teh orkestrov na najnižji stopnji delovanja pa vse do koncertnih pihalnih orkestrov. Kajti prav slednjim je namenjena večina tovrstnega Habetovega ustvarjalnega dela (skladb), ne pa seveda vseh.

Tudi ta večer je letos ponovno spomnil na številne kvalitete, ki jih tako v ustvarjalnem kot poustvarjalnem pogledu beleži dandanašnji slovenski glasbeni trenutek: zagotovo eden od vrhuncev tovrstne evropske glasbene (re)produkcije. Skozi prizmo več kot 200-letnega razvoja slovenskega glasbenega šolstva ter v piramidnih naprezanjih številnih tovrstnih faktorjev pa sta bila (vsaj) letos v ospredju tako naš Tomaž Habe kot vrhunski Policijski (pihalni) orkester.

Dr. Franc Križnar

Vir: Glasilo Slamnik, september 2017

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171