Avtor: Tone Urbas    |    Datum objave: 25.06.2012

Godba Cerknica

Prvih petdeset let

Godba Cerknica je bila ustanovljena leta 1924 kot godbeni odsek Gasilskega društva Cerknica. Gasilcem je bila potrebna za igranje na veselicah, ki so jih prirejali, da bi z izkupičkom lahko obnovili gasilsko opremo, ki je bila med prvo svetovno vojno uničena ali porazgubljena.
Pred drugo svetovno vojno je bila godba ena boljših v takratni Dravski banovini. Leta 1930 je na tekmovanju med dvajsetimi gasilskimi godbami osvojila drugo mesto. V tem obdobju je kvalitetni višek dosegla leta 1936, ko je igrala na različnih prireditvah, večinoma na veselicah od Loškega Potoka, Logatca in Hotedrščice do Ljubljane.
Ko so v drugi svetovni vojni septembra 1943 Nemci napadli Cerknico, je bil uničen skoraj ves godbeni inventar in nadaljnje delo je bilo onemogočeno.
Godbeniki so na lastno pobudo leta 1947 kupili v Zagrebu rabljene inštrumente in z izkupički z nastopov kaj kmalu vrnili najeto posojilo. V povojnem času je bila godba najbolj dejavna do leta 1960, ko je nastopala na številnih veselicah, paradah, proslavah, budnicah in koncertih po vsej občini, Primorski in Goriški. Od takrat dalje pa je do leta 1967 delo zaradi pomanjkanja sredstev stagniralo, takrat je godbo prevzel koordinacijski odbor sindikata Industrije pohištva Brest Cerknica.
Prvih petdeset let je delo godbe slonelo na prizadevnih, prijateljskih, tovariških in družabnih vezeh. Nekateri ustanovni  člani so igrali v godbi od začetka, mnogo pa je bilo takih, ki so igrali desetletje ali dva manj. Vsa ta leta, ko so se odzivali pozivom raznih društev, organov oblasti, političnih organizacij, krajevnih skupnosti in podjetij, da bi s svojimi nastopi obogatili njihove prireditve, pa so godbeniki kljub vsemu ostajali prepuščeni sami sebi; godba pa v vseh teh letih vzponov in padcev, razen med drugo svetovno vojno, niti eno leto ni prenehala z delom. Težko je verjeti, da tudi prvih trideset let po drugi svetovni vojni ni bilo nikakršnih pravih pogojev.

Po tekmovanju v Laškem maja 2012. (foto Gorazd Šetina)
Po tekmovanju v Laškem maja 2012. (foto Gorazd Šetina)

Boj za preživetje

Kazalo je, da bodo boljši časi nastopili po podpisu pogodbe med godbo in Industrijo pohištva Brest. Desetletja premajhne družbene skrbi in prepuščenosti samim sebi pa so pustila globoke posledice. Starejši godbeniki so prenehali igrati, mladi, ki so se začeli vključevati v godbo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, pa niso bili pripravljeni vložiti toliko prostovoljnih ur, da bi hitro zapolnili vrzeli. Kljub temu pa je bilo med njimi dovolj moči, da so v letu 1975 začeli graditi nove prostore. Stara »Štalca« v gasilskem domu, v katerem je godba domovala od leta 1934 dalje, je namreč postala pretesna. V prostore so se vselili konec leta 1976. Od začetka pa do godbene šestdesetletnice je bilo potrebnih tisoče prostovoljnih ur, za katere so se člani odločili z referendumom o samoprispevkih.
V šolskem letu 1980/81 je godba v dogovoru z občinsko izobraževalno skupnostjo in z Glasbeno šolo Frana Gerbiča začela uresničevati nalogo, ki je do takrat pomenila osnovno slabost; nenehni dotok mladih glasbeno izobraženih kadrov. Zaradi potrebe so se prvi učenci že jeseni  1981 vključili v orkester in takoj pripomogli, da ni prenehal igrati v teh najbolj kritičnih letih.

Ponovni vzpon

Kakovostna rast pa se je začela leta 1975 z  nastopanjem  na tekmovanju Združenja pihalnih orkestrov Slovenije v tretji težavnostni stopnji. Godba je od najboljšega orkestra v tretji težavnostni stopnji leta 1988 napredovala v prvo težavnostno stopnjo. Na  tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni skupini leta 2005 v Desklah pa je dosegla zlato plaketo s pohvalo in na 32. tekmovanju slovenskih godb na koncertni težavnostni stopnji v maju 2012 v Laškem zlato plaketo. Velik uspeh je dosegla tudi na mednarodnem tekmovanju leta 1998 v Veszpremu na Madžarskem, ko je v kategoriji A2 osvojila absolutno prvo mesto.
Velik uspeh je tudi osvojitev zlate  plakete s pohvalo na Mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju "Slovenija 2010" v Velenju v oktobru 2010, dirigent Mitja Dragolič pa je prejel priznanje za najboljšega dirigenta.
Godba je doslej izdala avdiokaseto (1994) in tri zgoščenke (Presenečenja leta 1999, Štalca leta 2004 in Godba gre v živo leta 2009).
Že od leta 1974 prireja tradicionalni novoletni koncert ter samostojne prireditve  Poletni večer ter druge samostojne in skupne koncerte  z drugimi godbami.

Godba Cerknica igra na Poletnem večeru. (foto: arhiv godbe)
Godba Cerknica igra na Poletnem večeru. (foto: arhiv godbe)

Širši družbeni pomen

Kulturno društvo Godba Cerknica je v marcu 2007 sprejelo nove temelje za nadaljnje delo, ki jih je začelo uresničevati s projektom Godbene šole. Temeljna naloga projekta je vzgoja in izobraževanje mladih godbenic in godbenikov. Tak sistem glasbenega izobraževanja omogoča stalen dotok mladih glasbenic in glasbenikov v orkester godbene šole in kasneje v orkester godbe.
Kulturno društvo Godba Cerknica deluje od leta 2010 dalje kot društvo v javnem interesu na področju kulture.
Druženje in veselje do glasbe naj bi povezalo društvo v trdno celoto. Prijateljstvo, družabnost in zaupanje so neločljivi del vsakega društva. Zato ni nič čudnega, da je v godbenih vrstah zrasla pobuda za ustanovitev novih glasbenih skupin. Večina članov Duwai orchestra in Big banda Cerknica izhaja iz godbe, v njenem okviru pa je delovala tudi mažoretna skupina Mace. Godba tako opravlja tudi pomembno vzgojno in izobraževalno delo. Generacije mladih so odraščale in dozorele. Veliko članov je njene vrste že zapustilo. Prišli so novi, mlajši. Mnogo  se jih je že izobrazilo za poklicne glasbenike, drugi pa se za ta poklic še  izobražujejo.

Tone Urbas

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171