Avtor: Ervin Hartman    |    Datum objave: 20.10.2014

CISM – krovna organizacija pihalnih orkestrov Evrope

Od 2. do 5. oktobra 2014 je bila v estonskem mestu Viljandi redna delegatska skupščina Mednarodne glasbene zveze – CISM (Conferederation Internationale des Societes Musicales). Soorganizator in gostitelj skupščine je bila Estonska zveza pihalnih orkestrov, ki je svojo vlogo odlično opravila.

Letošnja redna letna skupščina CISM je bila tokrat, na vabilo glasbenih kolegov iz Estonije, v prijaznem mestecu Viljandi v osrčju te baltske države. Čeprav je bila zastopanost članic CISM zelo skromna, je skupščina sprejela nekaj pomembnih odločitev, ki naj bi v bodoče spodbudile večjo odzivnost med včlanjenimi zvezami in utrdile vodilno vlogo te krovne organizacije za godbeništvo v Evropi.

Po sprejemu poročil predsedstva se je razvila dokaj vroča razprava o nadaljnjih aktivnostih zveze, ki so bile v predloženem programu po mnenju razpravljavcev preskromne in premalo ambiciozno zastavljene. Posledica takšne politike je tudi premajhna aktivnost med članstvom in neodzivnost na razpisane projekte. Ena bistvenih napak v preteklem obdobju delovanja CISM je bila, po mnenju delegatov iz Slovenije, ukinitev strokovne komisije v prejšnji sestavi, v kateri je bil član tudi Miro Saje. Breme strokovnih odločitev je bilo tako v pretežni meri zaupano članu predsedstva Johannu Mösenbichlerju, ki je svoje delo dobro opravil. Vendar je bila zaradi odmaknjenosti drugih predstavnikov zvez od oblikovanja projektov CISM verjetno prisotna večja pasivnost, kot bi bilo zaželeno in pričakovano. Tudi slaba številčna udeležba predstavnikov na skupščini je delno kazala na to. Utemeljevanje finančnika CISM, da je premalo finančnih sredstev, razpravljavcev ni prepričala. Po njihovem mnenju je v včlanjenih zvezah veliko entuziastov s številnimi dobrimi idejami, ki so pripravljeni načrtovati in izvajati projekte z minimalnimi stroški, to pa bi pa prineslo v delovanje CISM nov veter in zagon, kar je v trenutni situaciji nujno.

Zelo zanimiva je bila predstavitev rezultatov strateške raziskave CISM, ki jo je interpretiral član predsedstva CISM Paul Scholer, sicer tudi delegat iz Luxembourga. V strateški raziskavi je sodelovala tudi Zveza slovenskih godb. Rezultati so zelo zanimivi in kažejo na razlike in tudi številne stične točke evropskih glasbenih zvez. Večina jih združuje pretežno pihalne orkestre, nekatere pa tudi druge glasbene sestave in glasbeno šolstvo. Povzetek analize te raziskave bo objavljen na spletni strani CISM www.cism.de.

Delegatska skupščina je sprejela program za prihodnje obdobje, v katerem izstopajo: mednarodno izobraževanje žirantov v nemškem in francoskem jeziku, mednarodno tekmovanje mladinskih pihalnih orkestrov v Schladmingu, Evropsko prvenstvo godb v češko-moravskem stilu, uresničevanje projekta BAND GLOBE – osrednjega evropskega informacijskega portala godbeništva in dodatno še oblikovanje mednarodnega mladinskega orkestra ter poudarek na večji promociji in obveščenosti članstva preko rednega izhajanja CISM NEWSLATTER in drugih možnih oblik povezovanja (Facebook, Twitter,…). Sprejeta je bila tudi odločitev, da bo naslednja delegatska skupščina od 2. do 4. 10. 2015 v Berlinu.

Gostitelji skupščine so pripravili izreden glasbeni spremljevalni program in udeležencem omogočili seznanitev z bogato in zanimivo glasbeno ustvarjalnostjo v Estoniji. Organizirali so ogled glasbene šole v Viljadinu, na kateri so se predstavili trije pihalni orkestri: orkester z učenci od 1. do 3. razreda glasbene šole, nato orkester z učenci višjih razredov, sledil je nastop orkestra učiteljev in dirigentov s širšega območja in za zaključek še nastop simfoničnega orkestra, v katerem je sodelovalo tudi veliko članov pihalnega orkestra.

Petkov večer (3. 10. 2014) so udeleženci skupščine s svojimi gostitelji preživeli v čudovitem okolju Olustvere Manor House, kjer sta nastopila pihalni orkester estonskih dirigentov pihalnih orkestrov s šefdirigentom Bertom Langelerjem in več drugih dirigentov, članov orkestra, ter izredno dober big band iz sosednjega mesta Tartu.

Sklepni koncert naslednjega dne skupščine je bil v Estonskem tradicionalnem glasbenem centru v Viljandinu, na katerem je najprej zaigral Estonski mladinski orkester, nato ponovno Estonski nacionalni orkester dirigentov pihalnih orkestrov in kot višek večera še profesionalni Estonski policijski orkester iz Talina, ki je izvedel tudi nekaj krstnih izvedb skladb estonskih skladateljev. Pred večernim koncertom je potekala tudi delavnica, ki jo je vodil Miro Saje, kjer je sodeloval združeni estonski mladinski in dirigentski pihalni orkester.

Celotna skupščina je bila izredno dobro pripravljena in je pred naslednje organizatorje postavila dokaj visoka merila. Ta mala baltiška država, ki ima približno dve tretjini toliko prebivalcev kot Slovenija, je dokazala s svojimi glasbenimi in organizacijskimi aktivnostmi veliko zagnanosti in ustvarjalnosti ter navdušila udeležence skupščine. Za ta uspeh sta zagotovo najzaslužnejša prav Bert Langeler in Harry Illak, predsednik Estonske zveze pihalnih orkestrov, ter seveda številni njuni sodelavci.

Ervin Hartman

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171