Datum objave: 19.11.2018

Buditeljska vloga godb na pihala

Od kod navada igranja budnic za 1. maj, mednarodni praznik delavstva?

Iz zgodovine slovenskih godb je razvidno, da so iz piskaških in trobilskih skupin nastale vojaške godbe, iz teh pa so se začele razvijati delavske godbe – najprej rudarske, železničarske in druge stanovske godbe, iz teh pa nato delavske godbe; torej je tradicija godbeništva na Slovenskem zelo stara in razširjena. V Sloveniji zdaj deluje okrog 150 godb na pihala. Najstarejša, to je Godbeno društvo rudarjev Idrija, je starejša od Združenih držav Amerike. Največ godb je nastalo konec 19. in v začetku 20. stoletja, hkrati z narodnim prebudništvom in organiziranim delovanjem delavskega razreda, in je močno povezano s prebujanjem narodne in delavske zavesti. Na slovenskih območjih, ki so bila zunaj matične države, je bilo to pomembno. Na Primorskem so godbe med obema vojnama ves čas igrale slovenske melodije in oblast ni opazila, da bi bi bilo kaj narobe. Vloga godb je bila v tem času izrazito buditeljska.

Godba Cerknica
Godba Cerknica (Foto: David Kovačič)

Poseben dogodek vsaj stotim slovenskim godbam pa pomenijo budnice, ki jih 1. maja zjutraj igrajo po vaseh in mestih. Budnice za mednarodni praznik delavstva spremljajo praznovanje 1. maja že od začetka tega praznika. Iz zgodovine Godbenega društva rudarjev Idrija vidimo, da prvo budnico beležijo že okoli leta 1904, le nekaj let za tem, ko so v rudarskem mestu okrog leta 1900 med prvimi začeli praznovati 1. maj. Pravi razcvet budnic se je na Slovenskem začel po 2. svetovni vojni tudi zaradi podarjanja delavskega razreda in takratne socialistične ureditve. Res je sicer, da so godbeniki v nekaterih okoljih nekaj let prenehali z igranjem budnic, vendar ta navada tudi v najnovejšem obdobju ni zamrla, temveč se je tudi danes, ko delo postaja ponovno vrednota, spremenila v tradicijo. Ljudje na vaseh in v mestih pričakujejo budnico, godbam pripravijo tudi pogostitev, tako da budnice postajajo tudi družabni dogodek.

Godba Cerknica
Godba Cerknica (Foto: David Kovačič)

Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb, pa pravi: »Kres, rdeči nagelj in prvomajska budnica, so zagotovo tri stvari, ki so najbolj razpoznavne ob praznovanju 1. maja. Budnica je med godbenicami in godbeniki verjetno eden najljubših nastopov. Naj si bo to zaradi veliko različnih lokacij, na katerih igrajo koračnice, druženja, ki se začne v mnogim godbam, ko je še trda noč, ali ponosa zaradi  te godbene tradicije. Budnica v vsej zgodovini ni bila vedno deležna odobravanja oblasti, morda tudi danes ni povsod dobrodošla, pa vendar jo imajo ljudje radi. Bili so poskusi modernizacije, ko so skušali ''motorizirani budničarji'' preglasiti zvoke trobil, pihal in tolkal, vendar so v večini prišli do spoznanja, da se godbeniške srčnosti ob budnici ne da preglasiti. Budnice so bile, so in bodo.«

 

Avtorji: Milan Pavliha, Boris Selko, Tone Urbas

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171