Avtor: Marko Šraj    |    Datum objave: 18.11.2018

105 let zgodovine Pihalnega orkestra Logatec

Uradno se je začelo maja 1913 z Godbo na pihala, maja letos pa logaški godbeniki zaokrožujejo že 105. obletnico delovanja, ki so jo 19. maja 2018 obeležili s koncertom v Logatcu.

Logaški Pihalni orkester ima za sabo pestro zgodovino. Čeprav se za uraden začetek orkestra šteje leto 1913, pa zametki inštrumentalnih zasedb na Logaškem, ki so vsaka po svoje pomembno prispevale k ideji o ustanovitvi pihalnega orkestra v Logatcu, segajo v začetek 20. stoletja. Na pobudo dveh študentov je že leta 1900 nastal Tamburaški zbor Sloga, ki ga je vodil organist in fotograf Anton Vilar. S svojim znanjem in poznanstvi je spodbudil inštrumentalno delovanje ter poskrbel za prva notna gradiva in inštrumente. Glasbeni duh je bil v tistem času prisoten tudi v Rovtah. Jože Kunc ali Osreški Jože je leta 1908 ustanovil Narodno godbo Rovte, resen orkester, ki je imel svoj pravilnik, inštrumente, paradne uniforme in je prirejal koncerte, se udeleževal veselic, procesij … Logatčani so nato ob vedno večji potrebi po lastnem orkestru leta 1912 na pobudo posameznikov iz Kulturno-prosvetnega društva Dolenji Logatec ustanovili Godbo na pihala Logatec, prvi kapelnik pa je postal Jože Zalar. Kot uraden začetek orkestra se že od nekdaj omenja maj 1913, ko je godba prvič zaigrala po ulicah Dolenjega Logatca.

Godbeno delovanje je nato prekinila prva svetovna vojna, ki je zdesetkala člane in inštrumente. Po njej je vodenje godbe prevzel organist in zborovodja Danilo Cerar, ki je leta 1924 prvič po vojni s 26 člani orkestra nastopil na prvomajski budnici. Dve leti pozneje so na tekmovanju godb v Ljubljani osvojili 2. mesto, logaška godba pa je proti koncu dvajsetih let sodila med najboljše amaterske godbe na ljubljanskem območju. Leta 1931 je vodenje orkestra prevzel trobentač Alojzij Velkavrh in ga vodil 40 let. Septembra 1939 je delovanje orkestra prekinila druga svetovna vojna, delo godbe pa se je ponovno  začelo šele poleti 1946, ko je že nastopila na gasilski veselici, jeseni pa na pomembnem slavju na Primorskem, kjer si je v družbi velikih orkestrov s svojim igranjem prislužila veliko spoštovanje.

Povojni obdobji suhih in debelih krav

Zaradi prostorskih in finančnih stisk je sledilo nekaj sušnih let. Leta 1951 pa so objavili javni razpis za nove godbenike in od 35 kandidatov jih je preizkus uspešno opravilo 25. Za tem so se nastopi kar vrstili, število članov se je povečevalo, s pomočjo sponzorjev pa je orkester pridobival nova notna gradiva, inštrumente, uniforme ter vadbeni prostor. V šestdesetih letih je godba ustanovila tudi malo glasbeno šolo, ki je skrbela za podmladek, leta 1971 pa se je uradno preimenovala v Pihalni orkester Logatec. V začetku leta 1972 je v prometni nesreči umrl Alojzij Velkavrh, kljub žalosti pa so godbeniki zbrali pogum in orkester ohranili, njegovo dirigiranje pa je za nekaj mesecev prevzel Marcel Štefančič. Jeseni je vodenje orkestra prevzel Ilija Marković, ki je kmalu za tem ustanovil tudi Glasbeno šolo Logatec, pomemben vir orkestrskega podmladka in glasbene dejavnosti tako takrat kot tudi danes.

Svež veter z novimi obrazi

Začetna zagnanost ni trajala dolgo; med Markovićem in orkestrom je bilo vedno več nesoglasij, zato sta leta 1974 prekinila sodelovanje. Po letu dni je dirigiranje prevzel akademski glasbenik Alojzij Velkavrh, sin pokojnega dolgoletnega dirigenta, ki je orkester vodil do leta 1980. Pod njegovim vodstvom je število članov prvič zrastlo čez 30, dvignil je kakovost igranja, kar se je odrazilo tudi na tekmovanju godb leta 1977, kjer so Logatčani med 33 orkestri osvojili prvo mesto na tretji težavnostni stopnji. Velkavrhovo mesto je leta 1979 prevzel profesionalni trobentač Franc Korbar. Eden izmed bolj zanimivih nastopov med njegovim dirigiranjem je bil leta 1981, ko so godbeniki igrali v Ljubljani ob promociji  slovenske skupine Hazard, s katero so skupaj izvedli tudi znano popevko Marie. Leta 1981 je orkester opravil prvo tonsko radijsko snemanje na Radiu Ljubljana za televizijsko oddajo z Logaškim oktetom. Za Korbarjem je dirigentsko palico v roke začasno prijel domačin in član orkestra Tone Maček, ki je godbenike pripravil za celovečerni koncert. Sledilo je obdobje, ko orkester tudi po več mesecev ni imel vaj, za posamezne promenadne koncerte pa je njegovo vodenje prevzel kar tubist Janez Gostiša. Na pobudo takratnega vodstva orkestra so godbenikom poslali poziv, naj vrnejo inštrumente in uniforme ter se opredelijo, ali želijo še naprej ostati v orkestru. 14 članov, ki so ostali, je s takratnim vodstvom orkestra sklenilo, da za dirigenta povabijo domačina Matjaža Albrehta, ki je vodenje prevzel leta 1989.

Nova generacija dirigentov z izjemnimi dosežki

S kadrovskimi spremembami, ki jih je začel uresničevati Albreht, je orkester kmalu zvenel povsem drugače. Z domačimi profesionalnimi glasbeniki sta se močno dvignili volja ter morala, v orkester pa so se začeli vračati nekdanji člani. Albreht je začel izbirati nove skladbe, nove žanre in vključevati nove inštrumente. Že leta 1992 so se udeležili tekmovanja na tretji težavnostni stopnji in s 95 odstotki doseženih točk osvojili zlato priznanje s posebno pohvalo. Polni zagona so že naslednje leto na drugi težavnostni stopnji priigrali zlato odličje in si odprli pot na prvo težavnostno stopnjo, na kateri so leta 1994 osvojili srebrno odličje. V petih letih je orkester prešel iz nepoznanega med naše najboljše zasedbe. V iskanju novih izzivov so se odločili, da svojo kakovost potrdijo tudi na mednarodni ravni in se leta 1995 prijavili na mednarodno tekmovanje v Ostravi na Češkem. Po mesecih priprav so suvereno odigrali tekmovalni program in osvojili zlato odličje. Po štirih letih tekmovanj je orkester naredil malo premora in se posvetil tudi drugim projektom ter leta 1996 izdal prvo zgoščenko Africa, ki še danes velja za izjemno kakovostno delo. Leta 1999 je orkester znova naskočil tekmovalne odre ter na tekmovanju v Krškem suvereno osvojil zlato plaketo na prvi težavnostni stopnji in si s tem odklenil vrata v prestižno koncertno kategorijo, Albreht pa je dirigentsko palico prepustil Marjanu Gardadolniku.

Marjan z orkestrom ni popuščal in se je že v prvem letu odpravil na tekmovanje na koncertni stopnji, kjer so osvojili srebrno plaketo. Orkester je tako dokazal, da se lahko kosa tudi z elitnimi orkestri v Sloveniji. Leta 2001 so ponovili uspeh na mednarodnem tekmovanju v Ostravi, kjer so osvojili zlato priznanje in posebno pohvalo za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. V času Grdadolnikovega vodenja je orkester osvojil še štiri zlate plakete na slovenski koncertni stopnji, drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v Italiji in prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Pragi. Poleg tega je vsako leto izvedel vrsto zanimivih koncertov, med drugimi koncert Pozdrav Evropi na predvečer vstopa Slovenije v EU, koncert v Slovenski filharmoniji, gostovanje v Franciji na Azurni obali na mednarodnem festivalu in koncert Dan ljubezni. Zadnji je ostal v spominu tudi po tem, da so premierno izvedli zahtevno rokovsko simfonijo v treh stavkih Concierto for Rock Group and Orchestra, ki jo je uglasbil klaviaturist legendarne skupine Deep Purple Jon Lord.

Stoto obletnico delovanja so leta 2013 proslavili s slavnostnim koncertom in izdajo zbornika z naslovom Skoz svet glasbene odčaranosti avtorjev Marcela Štefančiča in Saše Musec Čuk, ki je tudi vir za ta članek. Ob jubileju je Grdadolnik dirigentsko mesto prepustil klarinetistu in članu orkestra Vidu Pupisu. Danes je za njim že kar nekaj uspešnih koncertov in pomlajena orkestrska ekipa. Še posebej je orkester ponosen na dosežek iz leta 2016, ko je na tekmovanju slovenskih godb na prvi težavnostni stopnji osvojil zlato priznanje s posebno pohvalo, priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo in postal absolutni zmagovalec tekmovanja ter se ponovno zavihtel na koncertno stopnjo pihalnih orkestrov v Sloveniji.

Marko Šraj

Komentarji uporabnikov

Spletna anketa:
Kdaj ste se nazadnje udeležili godbenega nastopa?
v zadnjem mesecu
pred pol leta
pred enim letom
Glasuj
Arhiv rezultatov
E-obveščanje:
Ostanite obveščeni tudi prek elektronske pošte. Izberite vrsto obvestil in vpišite svoj e-poštni naslov.
Razpisi in obvestila
Novosti na straneh
Tekmovanja
Iskanje po vsebinah:
© Slovenski godbenik, vse pravice pridržane
Izdaja: Zveza slovenskih godb, Štefanova 5, SI-1000 Ljubljana
Soizdajatelj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
Elektronska pošta: info@slovenski-godbenik.si
ISSN 2232-3171